IZLET OB 30. OBLETNICI DELOVANJA DRUŠTVA VOJNIH INVALIDOV DOLENJSKE, POSAVJA IN BELE KRAJINE, V LJUBLJANO
Velikokrat je bila želja članov, da bi bila izletniška pot krajša. Odločili smo se, da gremo v Ljubljano.
V soboto, 19. oktobra 2024, je DVIDPB organiziralo izlet ob 30. obletnici delovanja društva v Ljubljano, na ogled Parlamenta RS, ob prazniku Državnega zbora in Ljubljanskega gradu. Izleta se je udeležilo 45 članov in njihovih svojcev.
Prvi so prišli na avtobus člani iz Sevnice, nato Krškega, Brežic. V Novem mestu so se pridružili člani iz Bele krajine, Novega mesta in njegove okolice. Zadnja sta na avtobus vstopila člana v Trebnjem.
Na avtobusu nas je pozdravila naša skrbna tajnica Fanika. Zaželela nam je prijeten dan in predstavila program izleta.
Najprej smo se ustavili na bencinski črpalki. Osvežitev ob jutranji kavici, čaju in francoskemu rogljičku na avtoceste blizu Ljubljane nam je prijala in že smo se odpeljali proti našemu glavnemu mestu.
Avtobus nam je ustavil pri vzpenjači, kjer smo se z njo popeljali na Ljubljanski grad. Razdelili smo se v dve skupini. Vsaka je imela svojega vodiča. Izvedeli smo marsikaj zanimivega o njegovi preteklosti, njegovi usodi v stoletjih, ogledali smo si grajske ječe. Na koncu smo doživeli še projekcijo zgodovine gradu v obliki 4D – doživetja. To je animiran sprehod po zgodovini, obogaten s stereoskopsko projekcijo, prostorskim zvokom in posebnimi učinki.
Po končanem obisku smo odšli peš, v naš »hram demokracije«, ker je bil ta dan Dan državnega zbora. Tisti, ki težko hodijo na daljše razdalje, so se odpeljali z električnim vozilom »Kavalir« do parlamenta.
Na vhodu v hram demokracije nas sta pričakali ga. Uglešić in ga. Kržišnik, ki sta nas tudi v nadaljevanju vodili po hramu. Seveda smo imeli najprej pregled skozi rentgen, nato pa skupaj odšli do preddverja, kjer nas je nagovorila podpredsednica Državnega zbora ga. Nataša Sukič. Po končanem nagovoru je bilo fotografiranje. Ga. Uglešić nam je v preddverju predstavila freske. Nato smo si ogledali veliko dvorano Državnega zbora, kjer smo se usedli na sedeže naših poslancev. Ga. Uglešić, vodja službe z javnostjo nam je podala nekaj informaciji o zgodovini parlamentarnega poslopja in delu v njem. Skupščinsko stavbo so po zamisli arhitekta Vinka Glanza (1902-1977) začeli graditi leta 1954, gradnjo so končali leta 1959, Ljudska skupščina Republike Slovenije pa je v njej prvič zasedala 19. februarja 1959. Stavba ima okoli 14.000 m² uporabnih površin. Sprva je v njej zasedala Skupščina Socialistične republike Slovenije, od osamosvojitve v njej zasedata Državni zbor in Državni svet.
Pri gradnji so se držali načela, da se uporabijo domači materiali, kot so marmor, kamen in les. Stavba je obložena s ploščami koprivskega marmorja, podokenska polnila na fasadi pa so iz zelenega oplotniškega granita.
Pročelje krasi portal, ki se na petih granitnih pilastrih vzpenja do polovice prvega nadstropja, zaključek portala služi kot balkon. Avtorja kiparske simbolne kompozicije, figur, ki simbolno prikazujejo resnično življenje (mir, družinsko srečo, otroško igro, industrijo …), sta akademska kiparja Karel Putrih (1910-1959) in Zdenko Kalin (1911-1990). Vhodna vrata so iz hrastovine.
Notranjost parlamentarne stavbe je obdana z domačimi gradbenimi materiali (marmor, kamen, les). Preddverje je obloženo z belokranjskim kamnom, stene na stopniščih in v drugem nadstropju so iz svetlega, v prvem nadstropju pa iz rdečega hotaveljskega marmorja. Tlak je iz zelenega in sivega pohorskega granita, stene pritličja so obdane s temnim podpeškim kamnom. Hodnik v tretjem nadstropju krasijo plošče kraškega stalaktita.
Mozaiki, ki krasijo in bogatijo notranjost poslopja, so delo priznanih slovenskih umetnikov; Jožeta Ciuhe (1924-2015), Iva Šubica (1922-1989), Marija Preglja (1913-1967), Ivana Seljaka-Čopiča (1927-1990), medtem ko preddverje velike dvorane zaznamuje freska akademskega slikarja Slavka Pengova(1908-1966) Zgodovina Slovencev od naselitve do konca druge svetovne vojne (1958).
Fresko dopolnjuje januarja 2008 odprta stalna razstava na steklu Zgodovina slovenskega parlamentarizma, ki prikazuje razvoj parlamentarizma od ustoličevanja knezov v karantanski kneževini do prvih demokratičnih volitev v Sloveniji , konstituiranja Državnega zbora decembra 1992 in prevzema evra 1. januarja 2007. Razstava opominja tudi na pomembne mejnike v novejši zgodovini nastajanja in razvoja slovenske države, kot so izvedba plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, desetdnevna vojna in članstvo Slovenije v mednarodnih organizacijah.
V preddverju velike dvorane stoji skulptura Pretepajoča se dečka, delo akademskega kiparja Franceta Kralja (1895-1960) iz leta 1942. V dveh vitrinah smo občudovali osebne spominke naših predsednikov in najbolj je izstopal rdeči »šolnček«, predsednice državnega zbora.
Preddverje velike dvorane je namenjeno protokolarnim sprejemom, srečanjem,
zaprisegam sodnikov, izjavam za javnost, kulturnim in drugim dogodkom.
Stene hodnika v prvem nadstropju ob vhodu v veliki salon krasijo portreti
predsednikov Državnega zbora od osamosvojitve leta 1991 dalje.
Leta 1991 so skupščinsko stavbo z več prehodi povezali s sosednjo klasicistično stavbo na Tomšičevi ulici, ki je bila zgrajena v letih 1879 in 1880 kot Kranjska hranilnica, prva bančna ustanova na Slovenskem. Kasneje je stavbo prevzela banska uprava, ki je stavbo nadzidala, pred II. svetovno vojno pa Banovska hranilnica. Po vojni je bil v prostorih stavbe sedež Centralnega komiteja ZKS. Danes je stavba del parlamentarnega poslopja, v njej so sedeži poslanskih skupin, prostori služb Državnega zbora in mala ter velika dvorana. Hodnik prvega nadstropja od leta 2010 bogati fotografska razstava Prelomnica trenutka.
Razdelili smo se v dve skupini in obiskali tudi najbolj skrite kotičke parlamentarnega poslopja. Po velikih hodnikih obloženih z marmorjem smo šli mimo poslanskih pisarn, mimo velike pisarne, ki je namenjena za zasedanje tujih državnikov, ki nas obiščejo, do pisarne predsednice Državnega zbora, ki je žal nismo videli, smo pa dobili podrobni opis, ki je zelo zanimiv. Videli pa smo galerijo vseh predsednikov v samostojni Sloveniji.
Nato smo si ogledali Oddelke, ki sodijo v Informacijski sektor, ki pripravlja in izvaja razvojne programe s področja informacijske in avdio video tehnologije, upravljanja z dokumenti, izdelave prepisov zvočnih zapisov sej ter razmnoževanja in tiskanja gradiv. V Informacijskem sektorju so Oddelek za razvoj informacijskega sistema, Oddelek za delo z gradivi in pošto, Oddelek operaterski servis in Oddelek tiskarna.
Nadaljevali smo do AV studia, kjer je zaposlenih 6 AV sodelavcev. Oddelek za razvoj informacijskega sistema opravlja naloge s področja razvoja, upravljanja in vzdrževanja informacijskih sistemov ter tehnologij, informacijske podpore zakonodajnemu postopku in drugim procesom ter avdio video podpore sejam in dogodkom v Državnem zboru.
Oddelek za delo z gradivi in pošto – glavna pisarna in odpravništvo, ki nam ga je predstavila ga. Gordana Černe, opravlja naloge sprejema, obdelave in odpreme vhodnih in izhodnih dokumentov zakonodajnega in splošnega postopka ter hrambe dokumentarnega in arhivskega gradiva.
Knjižnico in čitalnico nam je predstavila ga. Urša Smrekar. Skrbijo za Dokumentacijsko-knjižnični oddelek, ki izvaja knjižnično in dokumentacijsko dejavnost, redakcijo zapisov sej Državnega zbora, lektoriranje in jezikovno svetovanje.
Na koncu v kleti pokukali še v Oddelek za oblikovanje in razmnoževanje gradiv, skrbi za grafično pripravo, obdelavo, tisk in razmnoževanje gradiv. Oddelek izvaja tudi uničenje varovanih gradiv in gradiv, ki vsebujejo tajne podatke.
Tako smo zaključili naš ogled in si v restavraciji lahko kupili kavico, ob kateri smo se še malo pogovorili z našima vodičkama in si ogledali še kuhinjo in jedilnico. Bilo je lepo.
Po ogledu smo se vijugasto prebijali peš med množico ljudi do postaje ljubljanske vzpenjače, kjer nas je čakal avtobus. Nekateri so se del poti zopet peljali s »Kavalirjem«. V tem času je namreč potekal ljubljanski maraton za otroke, zato je bilo veliko ljudi in družin v centru mesta. Zato je bilo zaprtih tudi nekaj ulic.
Ogled slik si lahko ogledate na linku Fotogalerija z datumom 19. 10. 2024.
Naš naslednji ogled je bil v Mirni Peči, ker je edini muzej v Evropi, v katerem lahko pojete, vriskate in plešete, seveda govorimo o Muzeju Lojzeta Slaka.
Pred vstopom v muzej je nas pričakala prijazna vodička, ki nam je opisala življenje našega velikega glasbenika, ki je svoje note, ki jih ni poznal, risal s črticami na papir. Harmoniko je vzljubil že s četrtim letom starosti in z njo živel vse do svojega 79. leta, ko je za vedno utihnila. V tem muzeju ne gre namreč zgolj za ogled harmonik, plošč, nagrad, fotografij, originalnega pohištva iz Slakove hiše in drugega materiala iz življenja svetovno znanega harmonikarja Lojzeta Slaka, ampak za pravo doživetje Slakove glasbe. Na avdio-video točkah smo lahko po osebnem izboru poslušali številne uspešnice in si ogledali nastope glasbene skupine. V zapuščini je zbran izbor gradiva, kjer si lahko ogleda Slakovo pesmarico, časopisne članke idr..
Na koncu smo se na odru sami preizkusili v petju pesmi V dolini tihi je vasica mala, ob spremljavi mladega harmonikarja. Naš nastop v živo je bil posnet in poslan na mail našega društva. Po obisku smo sklenili, da v prihodnosti ustanovimo Mešani pevski zbor DVIDPBk Novo mesto. Vsi pevci in pevke ste dobili video na vaš mail. Ko smo odhajali iz muzeja, smo lahko kupili tudi spominke v muzejski trgovinici.
Na koncu nas je čakalo okusno pozno kosilo v Hiši Cesar v Mirni Peči. Tu nas je pozdravil predsednik Društva mag. Zvonko Špelko. Seznanil nas je z aktualnimi dogodki Društva in povabil na prednovoletno druženje v decembru.
Na poti domov nam je Fanika zaželela srečno pot do doma. Spodbudila nas je k pisanju zanimivih dogodkov ali fotografij, ki bi popestrili naše glasilo. Mogoče bo kakšen zanimiv članek!
Veseli, da smo zopet doživeli lep dan in v pričakovanju ponovnega snidenja, smo se v večernih urah poslovili.
Prisrčna hvala vsem, ki ste se v takem številu udeležili izleta in pripomogli za dobro voljo, s katero smo obeležili 30. obletnico naše društva.
Zapisala:
Frančiška Mikolič
Robert Vinšek
