SREČANJE DRUŠTEV VOJNIH INVALIDOV TRBOVLJE
Končno smo se vrnili v stare tirnice in se udeležili Srečanja vojnih invalidov Slovenije, ki ga organizira ZVDIS, konec maja, letos 28.05.2022, kot je že utečena praksa.
Dolenjci smo pričakali člane iz Bele krajine okoli 8. ure zjutraj. Podali smo se proti Brežicam in Krškem, na koncu pa smo se ustavili še v Sevnici. Vsi zbrani in dobre volje, čeprav nas je spremljal dež, smo veselo kramljali vse do našega cilja, Športna dvorana Trbovlje.
Po zboru vseh prisotnih je nas pozdravil predsednik Zveze društev vojnih invalidov tovariš Janez Podržaj, nato predsednik Društva Trbovlje tovariš Zvone Tahirovič in na koncu še podžupanja občine Trbovlje. Za povezovalni del je poskrbela gospa Jasna Kuljaj, za popestritev Franc Pestotnik – Podokničar, za kulturni program in glasbo pa KUD Veter in Ansambel Bojana Kudra. Po uradnem delu, so nas postregli z zelo dobrim kosilom, ki nam ga je pripravil znani slovenski kuhar Lojze Čop. Za lep sprejem in pogostitev smo se zahvalili organizatorju in se odpravili na oglede znamenitosti Trbovelj.
Najprej smo si ogledali Virtualni muzej rudarstva in virtualni vzpon na najvišji dimnik v Evropi, ki se nahaja v Delavskem domu. Edinstven muzej v Evropi, kjer smo na nov sodobni način spoznali več kot 200 let trboveljske zgodovine. V prvem delu ogleda smo stopili v rudarsko okolje: vašhavo ter jamo in začutili knapovski delovnik z vsemi čutili. V drugem delu ogleda smo si nadeli očala za virtualno resničnost in se sprehodili po pravih rovih trboveljskega rudnika in se povzpeli na najvišji dimnik v Evropi. To je bil magičen, zastrašujoč in nepozaben pogled.
Druga znamenitost – ogled rudarskih stanovanj, avtentično okolje rudarske kolonije Njiva iz konca 19. stoletja, odstira pogled v zasebno življenje rudarjev. Dve urejeni stanovanji nas sta popeljala v 20. in 60. leta preteklega stoletja, ko so štedilniki še delovali na drva in je bilo skupno stranišče na koncu odprtega hodnika. Marsikdo izmed nas je to v resnici doživel, vendar z napredkom tehnologije smo to že pozabili.
Naš program je predvideval, da si ogledamo spominsko hišo ustanovitve KPS na Čebinah, zaradi slabega vremena, smo morali žal ta ogled izpustiti. Namesto tega smo se odpeljali proti rudniku, kjer nas je pričakal zelo zanimiv gospod, ki je (kot je sam dejal) rojen knap, v rudniku je delal vse do njegovega zaprtja. Tudi njegov opisan rudnika in vsega ostalega je bil »iz srca knapovski«, saj je vse nas zelo pritegnil. Najprej smo si ogledali samo začetek enega od glavnih vhodov v trboveljski rudnik (ki je trenutno v obnovi), poleg katerega stoji tudi rudarska kopalnica ali Vašhava. V njej je bilo dovolj prostora za garderobo cele izmene rudarjev. Sama kopalnica pa je bila razdeljena na dva dela: belo in črno vašhavo. V belo vašhavo so vstopali rudarji ob začetku delavnika, tam so odložili svojo obleko in jo obesili na obešalnike, ki so jih z verigami povlekli pod strop. V črni vašhavi so prevzeli delovno obleko, kamor so se vračali iz jame. V medprostoru med obema deloma vašhave so bile urejene prhe. V prizivnici (kjer se zbere moštvo pred odhodom na delo), je še danes ohranjena zidna poslikava z rudarskimi motivi, delo domačina akademskega slikarja Janeza Kneza.
Polni lepih vtisov smo se odpeljali proti Radečam. Vreme tokrat ni bilo na naši strani, saj se je močno shladilo. Kljub temu, je gostiteljica poskrbela za nas s pomočjo grelnikov. Seveda pa nas je ogrela tudi zelo dobra pečenka s prilogami, s katero smo zaključili naše srečanje. Veseli, nasmejani in z lepo zapetimi pesmimi smo se vračali, tokrat so nas prvi zapustili člani Sevnice, nato Krškega, Brežic, Novega mesta in nazadnje Bele kranjine.
Veselimo se naslednjega srečanja.
